Kolobetšo ya Meetse

We update studies as the Lord Jesus leads us. You can find the latest update of this study at ChurchAges.net

Lentšu la Bagerika la “kolobetšo” le ra gore go inela goba tsenya ka fase.

Kolobetšo ke seka sa lehu, poloko le tsogo. Motho o bolokwa ka gare ga meetse, mo meetse a bago sešupo sa lefase mo go phušeleditšwego setopo.

BAROMA 6:3 A ga le tsebe gobane bohle ba re kolobeleditšwego Kriste, re kolobeleditšwe lehu la gagwe?

4 Gomme re fihlilwe le yena lebitleng ka go kolobetšwa lehung la gagwe, gore, boka Kriste ge a tsošwitšwe bahung la letago la Tatagwe, le rena re phele bophelo e le bjo bofsa.

5 Gobane ge re hlomagane nae ka go swana nae lehung la gagwe, gona re tlo hlomogana nae ka go swana nae le tsogong ya gagwe,

Kolobetšo ka meetseng ke sešupo sa go re o epela dibe tša gago ka gare ga lebitla, gomme o be motho yo moswa wa go ba le Moya wa Kriste, o tsoga mo meetsing a “lebitla” go thoma bophelo bo boswa bja go ineela go Modimo le go Moya o mokgethwa, e sego go dilo tša nama le tša lefase.

Go na le mehutahuta ya kolobetšo, bontši bja tšona ga bo šomiši tsela ya maleba ye kolobetšo e swanetšego goba ka gona ge go bapetšwa le mangwalo. Go kolobetšwa ka gašwa goba go se tsene meetsing ka mmele ka moka e setše e le se tlwaelo. Eupša ge re boloka motho, a re mo gaše ka mobu go ba go tsentša setopo se sa felela mo lebitleng.

Ba bantši e be ba kolobetša ba ba sa Phološwago eupša moApostola Petro ga a dira seo.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 2:38 Petro a fetola a re: Sokologang; ka moka le kolobetšwe leineng la Jesu Kriste, e be gona go lebalelwa dibe; ke mo le tlogo fiwa neo ya Moyamokgethwa.

Hlokomela tatelano ye: Tshokologo ke ya ma thomo gwa latela kolobetšo ya poloko.

Tshokologo ya nnete e ra go hwa ka bo wena. O ka kgona go boloka motho yo a še tšego a hwile fela.

Ge o sokologile o amogetše Jesu Kriste bjalo ka Mophološi wa gago, tumelo ya gago ye mpsha e bewa tekong ye maatla. O wa tshepa gore o ka kgona go hwetša kolobetšo ya mangwalong a Ditiro Tša Baapostola go tloga go mehutahuta ya di kolobetšo ye e fiwago ke Diphuthego tša lehono? Wo ke moleko o thata go kao hlola.

A re akanyeng tsela tše dingwe tša kolobetšo.

1. A gona kolobetšo ya meetse le ga tee. Go tšwa go lehodu le le be go le le sefapanong mme la ya parateiseng ntle le kolobetšo.

ka go kokotelwa sefapanong ka dipekire, ga a ba le sebaka sa gore a kolobetšwe.

Sa bobedi, molao wa go kolobetša wo re filwego ke Jesu o tlile ka morago ga tsogo ya gagwe.

MATEO 28:19 Ke gona yang le dire ditšhaba ka moka barutiwa ka go ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la Moya o mokgethwa,

20 le ka go ba ruta go boloka tšohle tše ke le laetšego tšona. Gomme tsebang, ke na le lena ka mehla go fihla bofelong bja lefase.

“Go baruta”. Kakanyo ya go ruta e boeleditšwe ga bedi. E kaba gona le selo se se lego bothata go se kwešiša ge re hlokwa go rutwa. Se gase kwagale se le bonolo.

Sa pele, kolobetšo e emela poloko moo re šomišago meetse sebakeng sa mobu.

Sa bobedi, re hloka go rutwa Leina la Modimo. Modimo ke motho yo motee fela yo a hlaloswago ka dithaetlele tša Tate, Morwa le la Moya o mokgethwa.

Eupša dithaetlele tše a se Leina. Bjalo Leina la Tate, Morwa, le Moya o mokgethwa ke mang? Ka mantšu a mangwe Leina la Modimo ke mang?

Sa go makatša ke gore, bontši bja badumedi a ba kgone go araba potšišo ye ye bonolo.

Ka gobane ba dumela go badimo ba bararo [Trinity] go swana le baperisita ba Bababiloni le ba maEgepita, ba tšwela pele ba lebelela maina a mararo a batho ba bararo.

Lentšu le “Badimo ba bararo” [Trinity] a le gona Bibeleng empa le ge go le bjalo ke se badumedi ba se kgolwago gomme a se lentšu la mangwalong. Kgolwa ye ya Badimo ba bararo[Trinity] e baka gore ba seke ba tseba Leina la nnete la Modimo, Jesu Kriste.

Leina la Jehovah le tšwelela gantšhi mo Testamenteng ye tala mola Leina la Jesu le sa tšwelele mo Testamenteng ye tala.

Leina la Jesu le tšwelela go Testamente ye mpsha gomme Leina la Jehovah a le tšwelele go Testamente ye mpsha.

Bjalo Jehovah (ke Moya) wa Testamente ye tala o bile Monna, Jesu wa Testamente ye mpsha.

BAKOLOSE 2:9 Gobane mo go yena ke mo go agilego botlalo bja go ba Modimo ka lebopo la mmele.

A re akanyeng ka boripana mehuta ye mengwe ya kolobetšo ye e ka bago e dirwa ke mehuta ya Dikereke/phuthego tša lehono tša badumedi tša go lekana di kete tše masome a mane. Mme Dikereke tše tše di mpsha le di kgopolo tša go se fele di no tla di tlile.

2. Kolobetša bana ka go bagaša ka meetse mo hlogong ka meetse a mangwe le a mangwe.

Empa lentšu la Bagerika la kolobetšo le ra gore go tsenya.

3. Kolobetša bana ka go ba gaša ka “meetse a makgethwa” mo dihlogong tša bona.

E ka ba go na le selo se se bitšwago meetse a makgethwa?

Ge ntšhi e ka wela ka gare ga meetse a makgethwa, e ka ba meetse tšhilafetše goba ntšhi ye e dirwa go ba ye kgethwa?

Ngangišano ye e tswetše pele go tloga mengwageng ya kgale ya lesufi. Meetse a Makgethwa e noba meetse a hlago. Ge a ka tlogelwa sebakanyana, meetse a makgethwa a no fetoga go swana le meetse a hlago. Sebjana sa go ba le meetse a makgethwa se swanetše go hlatswa kgafetša kgafetša, go no swana le dibjana tše dingwe tša meetse a hlago.

Modimo ke yena yo Mokgethwa a le noši.

Mo Modimo a dulago ke go go kgethwa, ka go ba gona ga gagwe.

Go Testamente ye tala Modimo o dutši Ntlongkgethwa ya Bajuda a e dira lefelo le le kgethwa. Go ba gona ga gagwe go Ntlokgethwa ya Jerusalema go direle Jerusalema gore gobe lefelo le le kgethwa. Go ba gona ga gagwe Jerusalema, motsemošate wa Isiraele, go dirile Isiraele naga ye kgethwa.

Go mengwaga ye masome a šupa [In AD 70] mašole a Roma ba fediše Ntlokgethwa ka fase ga molaodi wa bona Tito. Bjanong mowe a go sale bodulo bja Modimo. Lengwalo la Ditiro Tša Baapostola le hlalosa kamo kolobetšo ya Moya o mokgethwa e lego ka gona tšatšing la Pentekoste [Pentecost], Modimo o tlile fase go tsena ka gare ga di pelo tša banna le basadi, A ba fetoša matlapa a a phelang a Moya wa ga gwe wa Ntlokgethwa ye e sa gang ke matsogo a motho.

I PETRO 2:5 Le tle le agiwe boka mabje a phelago, le be ngwako wa Moya wa boperisita bjo bokgethwa, wa go tliša diimo tša moya tše di kgahlišago Modimo ka Jesu Kriste.

BAHEBERE 9:11 Gomme Kriste o tšweletše, yena Moperisita e Mogolo wa tše botse tše di tlogo tla ka Ntlokgethwa e fetago yela ka bogolo le ka botlalo; ke yeo ya go se agiwe ka matsogo, e sego ya tlholo yeno (Ntlokgethwa ya Bajuda).

Bjale ka ge mašole a Roma ba fedišitše Ntlokgethwa ya Bajuda, bjalo baetapele ba Roma ba bolaya badumedi ba le ka nang di millione tše tharo ka ge e be ba leka go fediša Ntlokgethwa ya Moya wa Modimo, ye e a gi lwego ke badumedi ba Modimo a dulago go bona.

Gomme lehono re hwetša banna le basadi ba ba kgethwa, ge le gore Moya wa Modimo o dula mo go bona, fela e seng meetse a makgethwa ka go bane Modimo a dule ka gare ga meetse.

4. Kolobetša masea ka go subeletša monwana wa monna ka ka gare ga meetse abe a thale sefapano ka monwana woo mo phatleng ya lesea.

Se se ekiša se Bahindu ba se di rang ka molora. Se a se akaretše go tsena ka mmele ka moka.

5. Go tsenya lesea ka gare ga sebjana sa meetse go fihla hlogo ya ga gwe e sala ka ntle ga meetse, go molaleng go re a ba nyake lesea le kgame ke meetse.

Eupsa go kolobetša gora gore go tsena ka mmele ka moka. o ka se boloke motho hlogo ya gagwe e nyaretše mo ntle ga mabu.

6. Ka lebelo, go tsenya mmele wa ngwana ka moka ka gare ga sebjana sa meetse go etša kereke/phuthego ya ba Bagerika. Ka go bane kolobetšo e ra gore go “tsenya” ka se Bagerika.

Mangwalong a Ditiro Tša Baapostola karolo ya bobedi temana ye masome a mararo le seswai, Petro o rile Sokologang pele gomme le kolobetšwe. Masea a ka se kgone go Sokologa ka fao ga se ba swanela ke go kolobetšwa.

7. Go gaša motho yo mogolo ka meetse mo hlogong.

Se a se go tsenya.

8. Go tšhela meetse a tšwang ka gare ga sego goba sebjana hlogong ya motho yo mogolo.

Se a se go tsenya.

9. Go tsentša motho yo mogolo ga ntši nokeng.

Motho o bolokwa ga tee fela.

10. Go tsenya motho yo mogolo ka sa morago, sefahlego se lebeletše godimo, ga raro. O mo tsenya ka Leineng la Tate (e le go Jehovah). Bjale ge motho a ntšhwa godimo ga meetse ebile a tsentšhwa gape Leineng la Morwa (e lego Jesu). Bjale ge motho a ntšwa godimo ga meetse ebile a tsentšhwa gape Leineng la Moya o mokgethwa (yo a se nang Leina mo Bibeleng).

Sa mathomo, Jesu a ka a re “kolobetšang ka Leina la Tate le ka Leina la Morwa le ka Leina la Moya o mokgethwa”. Seo se ra gore ke Maina a mararo.

MATEO 28:19 Ke gona yang le dire ditšhaba ka moka barutiwa ka go ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la Moya o mokgethwa,

Jesu o boletše ka Leina ka le tee la Tate le la Morwa le la Moya o mokgethwa.

Bjalo re hloka thuto gore re kgone go kwešiša gore Leina le le le tee la Modimo ke mang, yo a nang le dithaetlele tše tharo.

Ge le gore gona le Maina a Mararo moo, seo a se hloke go rutwa. Go molaleng gore batho ba ba raro ba tlaba le Maina a mararo.

Sa bobedi, re boloka motho ga tee fela, e seng ga raro.

Ke mang Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa? Tate, Morwa le Moya o mokgethwa ke Dithaetlele e sego Maina.

(Jehovah ke Leina la Tate, Jesu ke Leina la Morwa, fela Leina la Moya o mokgethwa a le a fiwa mo Bibeleng). Bjalo badumedi ba go tshepa go badimo ba bararo [Trinity] bana le maina a mabedi go batho ba bararo. Se a se kgotsofatše. Kaelo ye ya “Tate, Morwa le Moya o mokgethwa go kolobetšo ga e utolle Leina la Modimo. Ka go bane re boditšwe gore re kolobetše Leineng le tee, e seng Maineng a mantši. Maina a mabedi go batho ba bararo. A se tharollo ye thabisang bothateng bjo.

Tate le Moya o mokgethwa ase ba hwa, a seba ka ba bolokwa ebile ase ba tsoga bahong. Bjalo kolobetšo ya meetseng a ye bonagatše le ga tee dilo tše ba di dirilego.

Bothata bjo bo bogologolo ke gore Bibeleng a gona mo re boditšwego gore Leina la Moya o mokgethwa ke mang. Bjalo keng mokgola wa gore “Leining la Moya o mokgethwa “ ge re sa tsebe gore Leina leo ke mang, kudu kudu ge re kgolofela gore Moya o mokgethwa o arogane go Modimo?

11. Tsenya pele ga tee ka Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa ka gobane Jesu o tšwetši pele a rera lentšwe la Modimo go fihlela a ehwa sefapanong.

Re boloka batho ba lebeletše godimo e seng ba lebeletše fase.

Gape, tsela ye a e re botše gore Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa ke mang. Badumedi ba tšwela pele ba ila taba ye ya Leina la Modimo ka go diriša dithaetlele tše tharo tša Modimo. Ka ge okare dithaetlele tše tharo ke Leina. Gore “Tate, Morwa le Moya o mokgethwa ke Leina ke monagano wo o sa kwagalego.

12. Go tsenya ka sa morago ga tee ka Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa. Kolobetšo ye ka nepo e hlatholla kakanyo ya poloko, gomme a e utolle Leina la Tate, Morwa le Moya o mokegthwa gore ke mang. Dithaelele tše tharo, Tate, Morwa le Moya o mokgethwa, e ka se bewe sebakeng sa Leina ka le tee.

A go le yo tee mo Bibeleng yo a ilego a kolobetšwa ka tsela ye.

13. Tsenya ka sa morago ga tee leineng la “Jesu fela” go lebalelwa dibe.

Dibe tša rona di hlatsitšwe ke Madi a Jesu Kriste,e seng ka meetse a kolobetšo.

KUTOLLO 1:5 le go Jesu Kriste yena Hlatse ye e botegago, yena Thakaletswalo ya bahu, yena Mmuši wa dikgoši tša lefase, yena a re ratilego a re hlatswa dibe ka madi a gagwe,

Gopola gore matšatšing a le lehono bontši bja batho ba filwe leina la Jesu ke batswadi ba bona, Bjalo go swanetše re hlalose gore Jesu o fe, yo ka leina e lego Jesu Kriste goba Morena Jesu. Gona le Morena Jesu Kriste o tee fela.

14. Tsenya ka sa morago ga tee Leineng la Morena Jesu Kriste.

Ye ke yengwe ya di kolobetšo tšeo Badumedi ba bangwe ba ganago go e šomiša.

Modumedi yo mongwe le yo mongwe o kgetha kolobetšo ya mehutahuta ye e ratilego ke yena le ge e le gore badumedi ba bangwe a ba tshepi go di kolobetšo tše dingwe, ba tlo no tšwela pele ka go ba kgotlelela.

Eupša kolobetšo ye e ba befedišago ke yona ye ya ma felelo, ya Leina la Morena Jesu Kriste. Ye ke kolobetšo e nnoši ye ba e ganago ka go bane e nyatša tshepo ya bona ya gore Modimo ke batho ba bararo [Trinity] [batho ba babedi goba ba bararo]. Ye ke tshepo ye kgolo ya semakatšo ya Bababiloni(semakatšo sa medimo e šela ya Babiloni) se se tsenego bodumedi ka kereke ya Baroma ya Katolike [catholic] (semakatšo Babiloni) le go fetetšwa ga barwedi ba gagwe ba manganga ba ba lekelego go tle aroganya go Roma ka tsela tšentšhi efela ba se kgone go tšhabela maatla a gatelelo ya kereke ya bona ya badimo ba bararo [Trinity]. Mo histori Gibbon wile a hlaloša Baroma ba Katolike [Catholic] bjale ka “bakolobetšwe ba medimo e šele [paganism]”.

Bjalo kolobetšo ye ga se le gato la go kwa, ke teko ya kwešišo ya gore kolobetšo e ra goreng ebile sa bohlokwa, Leina la Modimo ke mang?

O tseba leina la Modimo naa? O tseba Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa?

MATEO 3:6 Ba kolobetšwa ke yena nokeng ya Jorodane, ba ipolela dibe.

Re phološwa ke kago ipolela dibe tša rena ebile re amogela Jesu Kriste bjalo ka mo phološi wa rena.

Mo kolobetšo e tswalanya le go ipolela ga dibe tše di nyakegago go phološo.

Se a se ame masea.

MATEO 3:11 Ge e le nna ke le kolobetša ka meetse fela, ke hlatlangwa ke e tlo go mpheta ka maatla, yo ke sa swanelego le go mo rwalela dieta tša gagwe. Yena o tlo le kolobetša ka Moyamokgethwa le ka mollo. (e sego matsapa a go sere ke selo le le le loketšego Bodumedi).

Kolobetšo e kgokaganywa le tshokologo. Johane o bolela le batho ba bagolo, e seng masea.

MATEO 3:13 Mehleng yeo gwa fihla Jesu a etšwa Galilea; a tla nokeng ya Jorodane go kolobetšwa ke Johane.

14 Johane a gana, a re: Ke nna ke swanetšego go kolobetšwa ke wena; mme a o tla nna?

15 Jesu a fetola a re: Lesa bjalo go dirwe ka mokgwa wo; gobane go re swanetše ge re phetha toko ka moka. Ke mo Johane a mo dumeletšego.

“Go loka” - ke loka bjang go Modimo?

Lentšu la Modimo le nepile.

Aborama o dumetše Modimo ... se se balwa bjale ka go loka.

GENESI 15:6 Aborama a dumela Morena; mme Morena a mmalela tumelo yeo a re ke gona go loka.

“Phethagatša” go phethagatša ga seporofito se se fitilego goba moriti wa molao.

JESAYA 42:21 Morena o rata go godiša thuto, le go e tšhepiša ka baka la toko ya gagwe.

BAROMA 10:4 Gobane Kriste ke yena phetšo ya molao, gore toko e be ya bohle ba ba dumelago.

Molao e be e le wa go loka wo o bego o šupile Kriste yo a bego a swanetše go phethagatša tlhalošo ye tseneletšego. Dilo di swanetše go diragala go Kriste ka tsela ye di diragetšego elementeng ya Molao bjale ka ge Molao e be e le moriti goba hlalošo ya tše di sa tlilego go direga.

Ke badumedi fela ba ba tsenago go tlhalošo ye e fetilego ya bodumedi (bodumedi bja Bajuda) e bile ba phethagatša tlhalošo goba moriti ka tsela ye e kwagalago.

BAKOLOSE 2:16 Bjale go se ke gwa ba le motho e a le beago molato ka dilewa le dinwewa, le ka tša menyanya, le tša kgwedi e mpsha le tša disabatha.

17 Dilo tšeo ke meriti fela ya tše di tlogo tla; mmele wona ke wa Kriste.

BAHEBERE 8:4 Bjale ge e ka be e le wa mo lefaseng, a ka be a sa kgone go ba Mofihliši, gobane ba go fihliša dibego ka Molao e be e le baperisita.

5 Ba be ba hlankela ngwako e bego e le seswantšho le moriti wa tša kua legodimong, boka Moshe mola a laelwa go aga Ntlokgethwa, gwa thwe: O bone gore e dirwe ka go swantšha ka tše o di bontšhitšwego thabeng.

BAHEBERE 10:1 Bjale Molao, sa wona ke moriti felawa tše di tlogo tla; ga se wona sebele sa dilo tšeo. Ka ngwaga o mongwe le o mongwe ba fela ba batamela ka didimo tšona tšeo, mme ba ba di tlišago ga ba kgone go hlatswiwamoka.

Bjale Kriste yo e le go Moperisita e mogolo, o swanetše a hlapišwe ke moporofeta go swana ka tsela yeo moporofeta Moshe a i lego a hlapiša Moperisita e Mogolo Arone, pele ga ge Moshe a tlotša Arone ka makhura.
LEFITIKO 8:5 Moshe a bolela le phuthego a re: Tše Morena a laetšego a re di dirwe šedi!

6 Moshe a batametša Arone le barwa ba gagwe, a ba hlapiša ka meetse.

Barwa ba Arone e be swanetše goba baperisita ba bagolo go tšeela ka morago ga tata go bona.

LEFITIKO 8:12 A tšhela makhura a go tlotša mo hlogong ya Arone, a mo tlotša, a mo kgetha.

JOHANE 1:32 Johane a mo hlatsela a re: Ke bone moya o theoga legodimong o le bjalo ka leeba, wa tla wa dula o mo okametše.

Bjalo Jesu, Moperisita e Mogolo wa rena, o hlapišitše ke moporofeta Johane ebile a mo tlotša ka moya go phethagatša senyakwa sa Molao.

Jesu a hlapišwa gape ka ge a be a le sehlabelo sa dibe tša rena le sebego sa rena ka ge a tlaišitšwe kua bodula bahu le gatong la rena bjale ka ge a re pateletše theko ya dibe tša rena.

II KORONIKA 4:6 A dira le dihlapelo tšela tše lesome; tše tlhano tša bewa ka thoko ya le letona; tše tlhano tša bewa ka thoko ya la ntsogošo; e be e le tša go hlapela mo go tšona, le tša go hlatswa dilo tša dihlabelo. Mogopo o mogolo e be e le wa go hlapela baperisita.

Jesu ke sehlabelo sa rena sa Kwana. E be a le sebego sa rena. Bjale o be a swanetše go hlapišwa ka gare ga meetse. Se se diragetše nokeng ya Jorodane.

EKISODO 12:8 Nama ya yona ba e je bošego bjoo e bešitšwe; ba e je le dinkgwa tše di se nago hlabego le merogo e galakago.

9 Le se ke la e ja e sa le tala, le gona e se ke ya apewa ka meetse. E bešwe ka mollo e na le hlogo ya yona le meomo ya yona ka sebelebele sa yona.

10 Le se ke la šadiša malatša wa yona; se se kago šalela la ka moswana le se fiše ka mollo.

“Sehlabelo sa Kwana” kua Legateng [Calvary] e bile “sebego” sa rena bjale ka ge a sepetše mollong wa bodula bahu gore a humane dikgonyu tša lehu le bodula bahu go tšwa go Satane a be a lahla dibe tša rena go Diabolo.

Go beša ka mollo. Se se emela mello ya bodula bahu. E be go sena meetse. Mollo o fiša go feta meetse a go bela. E be go sena kgaogelo ka go hlaka ga Jesu.

Tše e bego di setše e be di tšhubiwa gore di seke tša šomišwa gape. Tše dingwe e be di jewa mola tše dingwe di fetošwa melora. A gona selo ka Kwana ya Paseka ye e tla bolago, Jesu ke Kwana ya Paseka ya rena, ebile a ka a bona bomenetša ge abe a e hwa, ka gobane O tsogile kamorago ga matšatši a mararo, pele bomenetša bo ka tsena.

Sehlabelo se šomišitšwe ga tee gomme sa go sala se be se tšhubiwa. Go tšhuba e be go e ra gore se ka šomišwa ga tee fela.Sehlabelo ka se tee sa sebe, ga tee.

KUTOLLO 1:15 Maoto a gagwe a swana le tshipi ye e tagilego ye e tšwago meubeng, ...

KUTOLLO 1:18 Ke nna Wagophela. Nkile ka ba mohu; bjale ke nna e, ke wa go phela go iša mehleng ya neng le neng; mme ke swere dikgonyo tša bodulabahu le tša lehu.

Jesu o rwele dibe tša rena go feta mollo wa bodula bahu go di lahla go Satane yena mohlodi wa dibe.

Go se be le dibe le go ela, mollo wa bodula bahu a wa kgona go kwametša.

Moporofeta Johane Mokolobetše o hlapišitše Jesu bjale ka Moperesita e Mogolo. Jesu o ile a tlotšwa bjale ka ge Moya o tlile fase go yena.

MATEO 3:16 Ya re ge Jesu a kolobeditšwe, a etšwa meetseng, gwa napa gwa bulega legodimo, mme a bona Moya wa Modimo o theoga bjalo ka leeba, o etla godimo ga gagwe.

Go tlotša go ra gore makhura mmeleng, e seng go tsena mmeleng wa motho ka gonwa makhura.

Bjalo Moya a se o ye go yena.O be a setše a na le Moya wo o tswetšego ke Moya.

MATEO 1:20 Ya re a sa eleletša tše bjalo, a bona Morongwa wa Modimo a mo tšwelelela dilorong a re: Josefa morwa wa Dafida: Se boife go beka Maria mosadi wa gago, gobane se a se imilego ke se se tšwago go Moyamokgethwa.

Bjalo Moyamokgethwa e be e le Tatagwe. Eupša Modimo e be e le Tatagwe. Bjalo Moya o mokgethwa ke Modimo Tate. O tee le Moya o tee.

BAEFESO 4:4 Mmele ke o tee, bjalo ka ge go bitšwa ga lena e le go biletšwa kholofelo e tee.

JESAYA 43:11 Morena ke nna ke nnoši; ga go Mophološi ge e se nna.

A go Jesu bjale ka motho wa bobedi le Mophološi yo a emang ka thoko ga setulo sa bogoši sa Modimo.

JOHANE 1:33 Le nna ke be ke sa mo tsebe. Fela, e a nthomilego go kolobetša ke meetse, o be a mpoditše a re: Yo o mmonago Moya o mo theogela, wa dula o mo okametše, ke yena wa go kolobetša ka Moya wo Mokgethwa.

Jesu o tloditšwe ka Moya o mokgethwa wo o theogilego go yena e bile wa šala go yena. Moya o mokgethwa a waya go yena. Jesu a kolobetšwa ka Moya o mokgethwa. Botse botse ke yena a kolobetšang ba bangwe ka Moya o mokgethwa.

MATEO 4:1 Mehleng yeo Jesu a išwa šokeng ke Moya, gore a lekwe ke Diabolo.

2 Ya re ge a feditše matšatši a masome a mane le mašsgo a ona a sa je selo, a ba a kwa tlala.

3 Mme Moleki a batamela, a bolela nae a re: Ge o le Morwa -Modimo, bolela le mabje a a fetoge bogobe.

4 Jesu a fetola a re: Go ngwadilwe gore motho ga a phele ka bogobe fela, o phela ka mantšu ohle a a tšwago molomong wa Modimo.

5 Diabolo a mo iša motseng o mokgethwa, a mmea sehlweng sa Ntlokgethwa.

6 A bolela nae a re: Ge o le Morwa-Modimo, ikušetše kua fase, gobane go ngwadilwe gwa thwe: O tlo go laelela barongwa ba gagwe, ba go kuka ka matsogo, gore leoto la gago le se kopje ke lebje.

Satane o tšere lengwalo ka le tee a le dira gore le ganane le lengwalo le lengwe.

MATEO 4:7 Jesu a fetola a re: Le gone go ngwadilwe gwa thwe: Morena Modimo wa gago o se ke wa mo leka!

Eupša Jesu o tsopotše Lengwalo le lengwe gape. Phošo ya Satane e bile go ema Lengwalong ka le tee a leka go le dira gore le ganane le Mangwalo a mangwe.

O seke wa bota go Lengwalo ka le tee Mateo 28:19 wa dira gore le ganane le Ditiro Tša Baapostola 2:38.

MATEO 28:19 Ke gona yang le dire ditšhaba ka moka barutiwa ka go ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la Moya o mokgethwa,

Jesu o boletše se go barutiwa bagwe.

Lebelela ka mohwa wo ba phethile taelo ya gore ba ye ba kolobetša.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 2:38 Petro a fetola a re: Sokologang; ka moka le kolobetšwe leineng la Jesu Kriste,

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 8:16 gobane o be o sešo wa tla go bona, ba be ba kolobeditšwe leineng la Morena Jesu ya ba moka.

Ye e be e le morero wa Filipi.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 8:38 A laela a re, koloi e emišwe; ba fologela meetseng ka babedi, Filipi le Molaki, mme a kolobetšwa.

Bobedi bja bona ba fologetše mmogo ka meetseng. Filipi a se a ema lefaseng la go oma a mo gaša.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 10:46 Gobane ba be ba ekwa ge ba bolela ka maleme a šele, ba godiša Modimo. Ke mo Petro a boletšego a re:

47 Ke mang a kago diba meetse a go kolobetša batho ba, ge ba filwe Moyamokgethwa boka rena?

Ba amogetše Moyamokgethwa le ge go le bjalo ba swanela ke gore ba kolobetšwe ka gare ga meetse.

Ke mang Leina la Morena?

BAFILIPI 2:11 maleme ohle a dumele a re: Jesu Kriste ke yena Morena, mme ya tlo ba go reta Modimo Tatagwe.

BAEFESO 4:5 Mong wa rena ke o tee, tumelo ke e tee, kolobetšo ke e tee.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 19:5 Batho bao ge ba ekwa a realo, ba kolobetšwa leineng la Morena Jesu.

Ye e be e le morero wa Paulo.

BAROMA 6:3 A ga le tsebe gobane bohle ba re kolobeleditšwego Kriste, re kolobeleditšwe lehu la gagwe?

Tate le Moya o mokgethwa a se baka bahwa. Bjalo re ka se kolobetšwe bohung bja bona.

I BAKORINTHE 10:2 Ka moka ke bakolobetšwa ba Moshe ka leru leo le ka lewatle.

Bajuda ba fetlile lewatle le le hwebedu le le nego le meetse moboteng a bego a tšhela ka thoko ga bona. Leina le Moshe, le ra gore gontšhiwa ka gare ga meetse. Bjalo e be ba kolobeditšwe ka leina la Moshe e bile ba tšwa ka gare ga meetse ba phela.

Mašole a Farao, e lego thaetlele, le bona ba baile ka gare ga lewatle efela bahwa. Kolobetšo ka leina le, Moshe, e phološitše Bajuda. Kolobetšo ka thaetlele, Farao, e bo laile Baegipita.

Kolobetšo ka Leina la Jesu Kriste, e re tukišetša go tleng ga gwe la bobedi.

Kolobetšo ka thaetlele, Tate, Morwa, le Moya o mokgethwa, e re tukišetša tlhokofatšo mo re tlo hwang le ge re ka amogela Jesu bjale ka Mophološi.

Ga gona yo a tsebang leina la Farao.

A gona ba kgolwa medimo ya batho ba bararo [Trinity] e šele ba ba tsebago Leina la Tate, Morwa le la Moya o mokgethwa.

I BAKORINTHE 15:29 Le gona, ba ba kolobeleditšwego bahu ba di direlang ge bahu ba ka be ba sa tsoge? Ba reng ge ba kolobeletšwa bahu?

Batho ba bangwe ka phošo ba tshepa ka go kolobetšwa magatong a yo mongwe wa leloko yo a se tšego a hwile eupša a sa kolobetšwa. Motho go swanetše gore a sokologe pele ga kolobetšo. Bahu ba ka se kgone go sokologa. Kolobetšo e bolela ka poloko. O ka se boloke motho yo a se tšego a bolokilwe. Bjalo kgopolo ya bona e be e tloga e fošagetše. Efela, gape gape Paulo o be a kgokaganya kgopolo ya kolobetšo go lehu, poloko le tsogo.

BAGALATIA 3:27 Gobane ka moka ba le kolobeditšwego la ba ba Kriste, le apere yena Kriste.

Go kolobetšwa ka Leina la Jesu Kriste go re dumela gore re tšeye go Leina la Jesu Kriste.

Mosadi o tšea go leina la monna wa gagwe. Bjalo ngwetši ya Kriste, kereke ya nnete, e swanetše go tšea Leina la gagwe.

Ntate Jesu Kriste ga a tlele mme Tate, Morwa le Moya o mokgethwa.

MATEO 4:10 Ke mo Jesu a fetotšego a re: Ntlogele Sathane, gobane go ngwadilwe gwa thwe: o khunamele Morena Modimo wa gago, o direle yena a nnoši!

11 Ya ba gona Diabolo a mo tlogelago, gwa napa gwa batamela barongwa ba mo direla.

Kolobetšo go swanetše e latelwe ka boitemogelo bja tshepo ya se se ngwadilwego mo Lentšweng. Ke tsela ya bonolo ya go tloša lenaba mo khuetšong ya bophelo bja gago.

Re ka kopanya bjang Mateo 28:19 le a mangwe mangwalo a kolobetšo?

Fela ka go lemoga gore Jesu Krist ke Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa.

BAEFESO 4:5 Mong wa rena ke o tee, tumelo ke e tee, kolobetšo ke e tee.

Bjale re nnoši re tloba le kolobetšo ka e tee.

MATEO 28:18 Jesu a batamela a bolela le bona a re: Ke neilwe maatla ka moka legodimong le lefaseng.

19 Ke gona yang le dire ditšhaba ka moka barutiwa ka go ba kolobetša leineng la Tate le la Morwa le la Moya o mokgethwa,

20 le ka go ba ruta go boloka tšohle tše ke le laetšago tšona. Gomme tsebang, ke na le lena ka mehla go fihla bofelong bja lefase.

Re hloka go rutwa. Leina ke lentšu ka le tee. Le ke Leina la Modimo. Gona le di thaetlele tše tharo tša Modimo, “Tate, Morwa le Moya o mokgethwa” efela re hlokwa go rutwa gore Leina la gagwe ke mang.

Kolobetšo ke teko ya go bona gore wa le tseba Leina la Modimo naa.

“Modimo Tate” ke ya gotšwa mangwalong, e boletšwe ga lesome tshela mo Bibeleng.

JOHANE 6:27 Le se ke la phegelela dijo tše di felago. Phegelelang dijo tše di tlogo dula di le gona go iša bophelong bjo bo sa felego, tše Morwamotho a tlogo le fa tšona, gobane ke yena yo Modimo a mmeilego seka sa gagwe sa bohlatse.

“Modimo Morwa” a e tšwe mangwalong, bjale ka ge e as hlage mo Bibeleng.

eupša “Morwa Modimo” e gona mangwalong bjale ka ge e bolelwa ka tekano ya go lekana masome hlano pedi [52].

Go baneng gona le phapano ye?

JOHANE 4:24 Modimo ke Moya;

Modimo ke Moya, Modimo a se nama le madi. Morwa e bolela ka botho bja Kriste[humanity of Christ], Tate e bolela ka ditiro tša Moya wa Modimo tša go kgona ke Modimo a nnoši.

Modimo Morwa e ra gore Modimo ke nama le madi. Se se fošagetše.

Morwa Modimo e ra gore Jesu Monna yo a lego sediri go ditiro tša Moya wa Modimo tša Moya wo o dutšego go yena.

JOHANE 14:10 … gomme Tate e a dulago a le mo go nna, ke yena a dirago mediro ya gagwe.

“Modimo Moya o mokgethwa”a e tšwe mangwalong. Tlhagišo ye a e kgomanege mo Bibeleng. Go baneng?

Bjale ka Tate, Modimo o be a le ditiro tša Moya wo o dutšego go Bajuda. Moya wo o be o le botlalo bja Modimo. E be go sena se sengwe se hlokago go hlalosa botlalo bja Modimo. Bjalo “Modimo Tate” e hlalosa Modimo ka botlalo.

Lehono ditiro tša Moya wa Modimo di bonagala go mmele wa Jesu yo a dulago setulong sa kgaugelo bjale ka sehlabelo sa dibe tša rena. Moya wa Modimo ka goya goile le go tšwa setulong sa kgaugelo bjale ka Moya o mokgethwa gotla go re hlahla le go re šireletša. Bjalo Moya o mokgethwa ke hlaloso ya botlalo bja ditiro tša Moya wa Modimo tša hlago eupša ge re nyaka go hlalosa botlalo bja Modimo re swanetše re bolele ka sebopego sa gagwe sa botho bjale ka Monna Jesu o a dulago setulong sa kgaugelo. Bjale Jesu o kgonne tša go se kgonege. O bile Monna gape a ba Modimo. Ditiro tša gagwe di bonagala gore ke Moya o mokgethwa, botho bjo bja gagwe go bonagala gore ke Morwa Modimo, Monna yo a hwetšego dibe tša rena gonabjale o dula setulong sa kgaugelo. Go bonagala ga ditiro tšeo a e go le ka e tee ye e bontšhago hlalošo ya Modimo. Bjale re ka se kgone gore “Modimo Moya o mokgethwa” goba “Modimo Morwa”.

Eupša go bonagala bjale ka motho le go tšeelela ditiro tša Moya wa Modimo tša Jesu di kopane gofa setswantšho sa hlalošo ya Modimo ka botlalo.

O wa gopola gore Jesu o rileng go Diabolo? Go ngwadilwe. Bjale go swanetše re ithute go dula le Mangwalo.

MATEO 16:15 Jesu a re: Gomme lena le re Ke mang?

16 Simone Petro a fetola a re: O Kriste Morwa wa Modimo a phelago.

17 Ke mo Jesu a fetotšego a re: O wa lehlogonolo wena Simone Morwa-Jona; gobane ga se nama le madi di go utolletšego seo; ke Tate wa Magodimong.

18 Gomme nna ke go botša ke re: Wena o Petro, o lefsika le ke tlo go aga phuthego yaka godimo ga lona; mme dikgoro tša bodulabahu di ka se ke tša e fenya.

19 Ke tlo go nea dikgonyu tša mmušo wa magodimo. Tše o tlogo di tlema mo lefaseng di tlo tlengwa le magodimong. Tše o tlogo di hunolla mo lefaseng di tlo hunologa le magodimong.

Leswika le emela kutullo ya gore Jesu ke mang.

Leswika ke Kriste.

I BAKORINTHE 10:4 Ka moka ba nwile senwewa se tee sa moya; ba nwile se se bego se etšwa leswikeng le bego le ba fetegetša; mme leswika leo e be e le yena Kriste.

Leswika a se Petro. Kamorago ga di temana tše nne o bitšwa Satane.

MATEO 16 :23 Tloga fa pele ga ka, wena lenaba;

Petro o ile a latola Jesu ga raro pele ga ge Jesu a bapolwa.

MATEO 7:24 Mang le mang a kwago tše ke di bolelago tše, mme a di dira, ke mo swantša ka monna yo bohlale, e a agilego ngwako wa gagwe lwaleng.

25 Gwa theoga pula, gwa tla lefula, gwa tšutla ledimo, tša wela ngwako woo, mme wa se we, ka ge o theilwe lwaleng.

LUKA 3:7 Johane a bolela le mašaba a a tšwetšego go kolobetšwa ke yena, a re: Lena matswinyana a dinoga, ke mang a le rutilego go tlo phonyokga bogale bjo bo tlago?

8 Napang le enywe dienywa tše di amanago le tshokologo. Le se ke la thoma go eleletša la re: Re na le tata wešo Aborahama, gobane ke a le botša, Modimo o kgona go tsošetša Aborahama bana le mabjeng a.

Ga rea swanela go kolobetšwa ntle le gore go be le bopaki bja go bontšha gore tshokologo ke ya nnete. Re ka kgona go bolela mantšu a a nepagetšego efela re sa bolele ka pelo ka moka moo go ra gore ntwe re e bitšago tshokologo ga e sana maatla.

LUKA 7:29 Gomme batho ka moka ba ba mo kwilego, le balekgetho ba dumetše morero wa Modimo, ba kolobetšwa ka kolobetšo ya Johane.

30 Ba ba nyaditšego morero wa Modimo ke bafarisei le baruti ba Molao, ba se kolobetšwe ke Johane.

Ge re sa kolobetšwe ga botse gora gore a re kwešiši keletšo ya Modimo.

Ge le gore a re tsebe gore ruri Modimo ke mang, bjale re ka se tsebe Leina la gagwe ebile re tlo kolobetšwa ka tsela ye e sego ya maleba.

MATEO 16:19 Ke tlo go nea dikgonyu tša mmušo wa magodimo. Tše o tlogo di tlema mo lefaseng di tlo tlengwa le magodimong. Tše o tlogo di hunolla mo lefaseng di tlo hunologa le magodimong.

Keng seo Petro a se tlemilego?

Keng seo Petro a se hunolotšego?

JOHANE 1:33 Lenna ke be ke sa mo tsebe. Fela, e a nthomilego go kolobetša ka meetse, o be a mpoditše a re: Yo o mmonago Moya o mo theogela, wa dula o mo okametše, ke yena wa go kolobetša ka Moya wo Mokgethwa.

Kolobetšo ya meetse go swanetše e latelwe ke kolobetšo ya Moya o mokgethwa.

JOHANE 16:13 Mohla go tlile Moya wa therešo, o tlo le sepediša tsela ya therešomoka; gobane a ka se ke a bolela tša gagwe. O tlo bolela se a se kwilego, a tlo le tsebiša tše di tlogo tla.

Bopaki bja Moya o mokgethwa kewa go kgontšha wena gore o tshepe mangwalo ka moka.

Petro o tlemile kolobetšo ya Johane Mokolobetše mme a tlemolla kolobetšo ya bofsa ya ka Leina la Jesu Kriste.
DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 2:36 Ke gona, moloko ka moka wa Isiraele a o ke o tsebe ruri, gore Jesu eo le mmapotšego, ke yena yo Modimo a mmeilego a ba Morena, a ba yena Kriste.

Petro o ba rutile ka Dithaetlele tša Jesu yo e nego Morena le Kriste ka bobedi ebile a ba utullela gore Leina la Modimo ke Jesu Kriste.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 2:38 Petro a fetola a re: Sokologang; ka moka le kolobetšwe leineng la Jesu Kriste, e be gona go lebalelwa dibe; ke mo le tlogo fiwa neo ya Moyamokgethwa.

Ebile o re tlemolotše dibeng tša rena ka go re tsebiša swantšhetšho :tsokologo, go kolobetšwa ka Leina la Jesu Kriste le go amogela kolobetšo ya Moya o mokgethwa.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 8:12 Bjale ge ba dumetše Filipi ge a ba ruta Ebangedi ya mmušo wa Modimo le ya leina la Jesu Kriste, ba kolobetšwa, banna le basadi.

13 Le Simone a dumela, a kolobetšwa. A fela a ehlwa le Filipi; a tlabega ge a bona mehlolo le maatla a magolo a ditiro tše di bego di direga.

14 Baapostola ba sa le kua Jerusalema ba kwa gore kua Samaria lentšu la Modimo le amogetšwe. Ba roma Petro le Johane ba re ba ye gona.

15 Bona ge ba fihla, ba ba rapelela gore ba fiwe Moya o Mokgethwa;

16 gobane o be o sešo wa tla go bona; ba be ba kolobeditšwe leineng la Morena Jesu ya ba moka.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 8:38 A laela a re, koloi e emišwe; ba fologela meetseng ka babedi, Filipi le Molaki, mme a kolobetšwa.

(go gaša ga go ba hloke ka bobedi gore bo tsene ka gare ga meetse.)

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 19:1 Mehleng yeo ya ge Apollo a le motseng wa Korinthe, ke ge Paulo a feditše go sepela dinaga tša tletlolo, a fihlile motseng wa Efeso. Moo a hwetša barutiwa ba bangwe,

2 A ba botšiša a re: A le filwe Moya o Mokgethwa mohla le dumelago? Bona ba re: Aowa, ga re ešo ra kwa ge go na le Moya o Mokgethwa.

3 Paulo a re: Gomme le kolobeditšwe ke efe kolobetšo? Bona ba re: Ka kolobetšo ya Johane.

( Petro o be a lahlagetšwe ke di kgonyu go kolobetšo ya Moya o mokgethwa tše di bego diya go ba sepetša goya nneteng ye e bego e le go sokologa le go kolobetšwa ka Leina la Jesu Kriste.)

4 Paulo a re: Johane o kolobeditše ka kolobetšo ya tshokologo, a fela a botša batho a re, ba dumele e a tlogo mo hlatlama, a era Kriste Jesu.

(Paulo o ba botšitše gore kolobetšo ya petro e tlemile kolobetšo ya Johane ye i lego ya fetošwa go selo se se tebilego bjale ka ge Petro a ba tsebišitše Leina la Mophološi wa rena yo a thopilego Phološo ya rena Legateng[Calvary].

Bjale ge o sa kolobetšwa ka Leina la Morena Jesu o swanetše o kolobetšwe gape.).

5 Batho bao ge ba ekwa a realo, ba kolobetšwa leineng la Morena Jesu.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 10:44 Ya re Petro a sa bolela ditaba tše, Moyamokgethwa wa tla godimo ga bohle ba ba bego ba theetša lentšu leo.

DITIRO TŠA BAAPOSTOLA 10:47 Ke mang a kago diba meetse a go kolobetša batho ba, ge ba filwe Moyamokgethwa boka rena?

48 A laela a re ba kolobetšwe leineng la Morena. Mme batho bao ba mo kgopela ba re a dule matšatšinyana le bona.

(Le ge o na le Moya o mokgethwa go swanetše o kolobetšwe ka Leina la Morena.)

BAFILIPI 2:11 Maleme ohle a dumela a re: Jesu Kriste ke yena Morena, mme ya tlo ba go reta Modimo Tatagwe.

DOITERONOMIO 6:4 Theetša, Isiraele! Morena Modimo wa rena ke Morena a nnoši.

SAKARIA 14:9 Gomme Morena e tlo ba yena kgoši ya lefase lohle. Mohla woo Morena e tlo ba yena o tee a nnoši, le leina lagwe e tlo ba le tee.

MAREKA 12:29 Jesu a fetola a re: Molao o mogolo go melao ka moka šo: Theetša, Isiraele! Morena Modimo wa gago ke yena Morena a nnoši.

I BAKORINTHE 8:6 wa rena Modimo ke o tee fela, yena Tata wešo, yena tlhago ya tšohle le boyo bja rena bohle. Le mong wa rena ke o tee, yena Jesu Kriste motšweletšašohle le rena.

BAEFESO 4:5 Mong wa rena ke o tee, tumelo ke e tee, kolobetšo ke e tee,

BAKOLOSE 3:17 Gomme tšohle tše le kago di dira ka polelo le ka diatla, le di dire ineng la Morena Jesu, le leboga Modimo Tata weno ka yena.

Kolobetšo ke tiro bjale ke lentšu la tumelo. Bjale e swanetše go phethagatšwa ka Leina la Jesu.

BAROMA 6:3 A ga le tsebe gobane bohle ba re kolobeleditšwego Kriste, re kolobeleditšwego lehu la gagwe?

4 Gomme re fihlilwe le yena lebitleng ka go kolobetšwa lehung la gagwe, gore, boka Kriste ge a tsišitšwe bahung ka letago la Tatagwe, le rena re phele bophelo e le bjo bofsa.

5 Gobane ge re hlomogane nae ka go swana nae lehung la gagwe, gona re tlo hlomagana nae ka go swana nae le tsogong ya gagwe,

Kolobetšo ke seka sa lehu le poloko.

Re bolokwa ga tee, re patlamile ka mokokotlo, re phušeditšwe ka mobu ka ge re sa kgone go hema.

Go patlama ka mokokotlo ka fase ga meetse, re ka se kgone go hema. Se sengwe sa seka sa lehu le poloko thwii.
Ela hloko gore a gona wa Barutiwa ba Morena yo a kolobeditšwego ka Leina la Tate, Morwa le Moya o mokgethwa.

Gobaneng?

Ka gobane ba tseba gore Modimo o bile sebopego sa Monna gore a tle a kgone go re hwela dibe tša rena. Leina la sebopego sa motho la Modimo ke Jesu Kriste.

Se ke sona senotlolo sa kolobetšo ya meetse, ye e emetšeng lehu, poloko le tsogo ya Jesu.

BAEFESO 3:14 Ke tšona tše di nkhunamišago ka matolo, ke khunamela Tatago Mong wa rena Jesu Kriste,

15 yena tlhago ya botate bjohle bjo bo kago bolelwa legodimong le lefaseng.

Go swanetše re tšeele go Leina la Jesu Kriste.

II BAKORINTHE 11:2 Gobane ge ke le hufegetše ke direla Modimo. Gobane ke le beeleleditše monna o tee, gore ke le iše go Kriste boka mosetsana e a se nago bosodi.

Monyadiwa o swanetše a tšeele Leina la Kriste. Se se direga neng? Ge e se le kolobetšong, gona neng?

Lefase le kolobeditšwe ga tee, le khopeditšwe ke meetse ka nako ya lefula.

Ka moka re le tsogo le le tletšego la lerole. Le rena go swanetše re ye ka gare ga kolobetšo ya meetse go tšea go Leina la monna wa rena, Jesu Kriste.